




NAŠE OBJAVE:
Po uspešno zaključenem projektu KODIRAM vstopamo v projekt KO-DI-RAM II, ki krepi in razvija digitalne kompetence osnovnošolcev in dijakov. V projekt bomo vključili 8 skupin učencev od 5. do 9. razreda (izvedba februar – junij) in 2 skupini učencev (izvedba september – december). Naš projektni tim sestavlja 8 učiteljic različnih predmetnih področij. Načrtovanja projekta smo se lotili zelo proaktivno. Za koordiniranje vseh aktivnosti bomo uporabili PBWorks platformo.
Projekt je zasnovan kot serija delavnic, v okviru katerih učenci spoznavajo ali nadgrajujejo svoje digitalne kompetence. Vsebina je prilagojena starostnim skupinam in predznanju udeležencev, stremi k ustvarjanju pozitivne učne izkušnje, preko katere učence navdušujemo za samostojno raziskovanje in soustvarjanje digitalnega sveta.
V vseh vsebinskih sklopih program naslavlja različne digitalne kompetence. Udeleženci se bodo urili v iskanju podatkov in informacij, presojali njihovo verodostojnost in kakovost ter jih uporabljali pri delu na delavnicah. Reševali bodo izzive, ki jih vsakodnevno rešujemo pri delu z digitalnimi orodji, tako s stališča varnosti (spletni bonton, sovražni govor, gesla …), uporabe teh orodij kot tudi reševanja tehničnih težav. Spoznali bodo delovanje sistemov z umetno inteligenco, kritično presojali interakcije s tovrstnimi sistemi in jih vodeno tudi sami preizkusili.
V projektu sodelujejo Zavod 404, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Fakulteta za matematiko in fiziko s številnimi učitelji in drugimi izvajalci po celotni Sloveniji. Projekt sofinancira Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
KO-DI-RAM II vzgaja uporabnike in ustvarjalce, ki poznajo in koristijo prednosti digitalnih tehnologij ter jih spodbuja k samostojnemu aktivnemu izobraževanju. S tem ne le preprečujemo digitalno izključenost, ampak tudi ustvarjamo zagovornike družbe znanja – Družbe 5.0.
Rozmanov projektni tim (Nastja, Ana, Petra, Nika, Maja, Darja, Mateja, Dragana)
Dragana Prepelič, koordinatorica projekta KODIRAM
Vir: Zavod 404 Ljubljana
Pred kratkim so bili javno znani in objavljeni rezultati prvega kroga 58. Državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije, kar vsako leto organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije.
Ponosni sporočamo, da smo Rozmani dosegli zavidljive rezultate, in sicer je učenec 9. b ŽIGA MLEKUŽ dosegel bronasto priznanje, učenka 9. b ULA TOMAŽIČ in učenec 8. c MARTIN SAPAČ pa odhajata v ponedeljek, 20. 5., v Mursko Soboto v boj za “zlato sovico”. To pomeni, da sta vsaj srebrno priznanje že osvojila, seveda pa držimo pesti za ponedeljek. O rezultatih poročamo.
Vsem trem našim raziskovalcem pa že sedaj iskreno čestitamo.
Janja Tomažič
S podelitvijo nagrad se je zaključil deseti bienalni natečaj prostorskega oblikovanja z naslovom Po Fabianijevih poteh, ki je posvečen delu Maksa Fabianija. Natečaj je iz državnega prerasel v mednarodnega.
Učenci sodelujejo z likovnimi izdelki z vseh likovnih področij, motiv pa je povezan z arhitekturo. Tako si na razstavi izbranih in nagrajenih del lahko ogledamo risbe, slike, grafike, kipe in prostorske rešitve likovnih nalog.
Letošnji, jubilejni, 10. natečaj Po Fabianijevih poteh se je zaključil s podelitvijo nagrad v viteški dvorani v Štanjelu. Podelili so zlata, srebrna in bronasta priznanja.
Med nagrajenimi je je bila tudi naša, sedaj že bivša učenka, ki je lani obiskovala 9. razred, Zala Jakovac, ki je za svoje delo prejela srebrno priznanje.
Iskrene čestitke!
Zalino prostorsko tvorbo so si obiskovalci razstave z zanimanjem ogledali. Pritegnil jih je tudi zapis načrtovanja stavbne lupine, Zaline razlage zamisli in fotografije , ki so prikazovale postopek izdelave makete knjižnice.
V štanjelskem gradu so podelili priznanja in nagrade najboljšim, na razstavi pa smo lahko videli pestro paleto tehnik – od uporabe svinčnika in papirja do maket iz različnih materialov, kot sta na primer karton in glina.
ŠTANJEL > dr. Beatriz Tomšič Čerkez z ljubljanske pedagoške fakultete, ki natečaj spremlja vse od začetka, je prepričana, da si projekt Po Fabianijevih poteh zasluži veliko pohvalo predvsem zato, ker vedno znova odpira vprašanja o našem bivanju v prostoru. Na dan odprtja razstave je predstavila možnosti in poglede, kako vključevati digitalne kompetence v procese poučevanja prostorskega oblikovanja.
Razstava o življenju in delu Maksa Fabianija je navdušujoča.
Navdušile so ulice, Ferrarijev vrt in podrobnosti kraške gradnje Štanjela, posamezni elementi kulturne dediščine..
Ta dan odprtja razstave in vseh spremljevalnih dogodkov, ki so ga pospremili, je bil izjemen dogodek. Lahko bi rekli, da je bil praznik osnovnošolskega arhitekturnega oblikovanja.
Hvala vsem, ki so ga organizirali in izpeljali!
KOLEDAR DEJAVNOSTI
SEPTEMBER, OKTOBER
• spoznati, če si pripravljen prevzeti odgovornost
• Katera področja me zanimajo?
• vprašanja: Kaj želim raziskati?
Kaj bom proučil v teoretičnem delu?
• izbor teme, področja in mentorja
• pripraviti osnutek (kazalo v grobem)
• narediti operativni načrt (do kdaj kaj)
• proučevanje literature
• oblikovanje hipotez
• izbiranje metod proučevanja
• pripraviti povzetek naloge (kasneje ga lahko spremenimo)
• prijaviti nalogo (posredovati prijavo koordinatorici)
• prijava naloge (13. 10. 2024)
NOVEMBER, DECEMBER
• priprava naloge, izvedba raziskave (poskus, anketa …)
• pisanje in delno urejanje
JANUAR
• dodelovanje naloge
• vnašanje sprememb in popravkov
• dokončno oblikovanje (kazala)
• lektura
FEBRUAR
• oddaja naloge koordinatorju (15. 2. 2024)
MAREC
• zagovor naloge (od 6. do 16. marca, Srednja lesarska šola Maribor)
APRIL
• razglasitev rezultatov
• (priprava naloge za državno raven in oddaja)
MAJ
• (zagovor naloge na državnem srečanju v Murski Soboti)
POMEMBNO
• Učence in starše opozorimo, da priprava naloge pomeni tudi odrekanje in da je odgovornost; da se je potrebno držati dogovorov.
• Ne lotimo se dela na področju, ki nam ni blizu. (učenec in mentor)
• V nalogi nekaj raziščemo in ne povzemamo. (učenec in mentor)
• Zberemo informacije o že obravnavanih temah in se jim izognemo ali pa so nam v izziv. (učenec)
• Sproti vnašamo vire, kjer smo našli informacijo, in jih skrbno navajamo. (učenec)
• Določimo sprotna srečanja z otrokom, da ovrednotimo že opravljeno delo in učenca usmerjamo.
• Držimo se rokov, kajti tu nam ne dajo druge možnosti. (učenec in mentor)
• Skrbno pripravimo predstavitev s projekcijo. (učenec)
• Posebno skrb posvetimo jeziku na pisni in govorni ravni.
Zgledujmo se po najboljših.
Kriteriji za ocenitev pisne raziskovalne naloge:
• kakovost izbire problema: izvirna izbira in jasna opredelitev problema ter ustrezna težavnost, ustrezna izbira raziskovalnega področja (0–10 točk);
• kakovost obdelave problema: izvirnost in ustrezna težavnost obdelave, popolnost rešitve, predvidena možna korist – inovacijski predlog, predvideno novo spoznanje – raziskovalna naloga (0–20 točk);
• kakovost podajanja rešitve: utemeljevanje sklepov, ustrezna stopnja kritičnosti, nova vprašanja (0–20 točk);
• metodologija: ustrezen izbor metodologije, doslednost pri zbiranju, obdelavi in uporabi podatkov, kakovost hipotez (0–10 točk);
• uporaba literature: smiseln obseg in uporaba literature, pravilno in dosledno citiranje (0–10 točk);
• urejenost naloge: skrbno in pregledno urejena, natančna in dosledna dokumentacija (0–10 točk);
• jezik: slog, jezikovna pravilnost (0–10 točk);
• stopnja osredotočenosti na izbrano stroko (enopodročna)/stopnja prepletanja strok (interdisciplinarna): (0–10 točk);
• upoštevanje družbene odgovornosti, trajnostni, napredka: spoznana skrbnost do ljudi in narave, trajnostnega razvoja, prispevek rezultatov naloge (0–10 točk);
• nadomestni kriterij (lahko nadomesti enega od zgoraj navedenih kriterijev, pri čemer se upoštevajo točke nadomeščenega kriterija).
Pri ocenjevanju pisnega dela raziskovalnih nalog se upošteva načelo anonimnosti avtorjev in prijaviteljev.
Kriteriji za ocenitev predstavitve – zagovora raziskovalne naloge:
• struktura, vsebina, predstavitev: jasna predstavitev dela, racionalno izrabljen čas, celovitost in izvirnost vizualne predstavitve raziskovalne naloge; plakat, izdelek, projekcija (0–10 točk);
• komunikativnost: predstavitev brez branja; teksti samo za oporo, nazorna, bogata, domiselna in suverena razprava (0–10 točk);
• jezik: jasno izražanje, uporaba ustrezne terminologije (0–10 točk);
• znanje: poznavanje širšega področja (0–10 točk);
• obvladovanje snovi: avtor obvlada podrobnosti v zvezi z nalogo (0–10 točk);
• stopnja osredotočenosti na izbrano stroko (enopodročna)/stopnja prepletanja strok (interdisciplinarna) (0–10 točk);
• nadomestni kriterij (lahko nadomesti enega od zgoraj navedenih kriterijev, pri čemer se upoštevajo točke nadomeščenega kriterija).
Vir: https://zpm-mb.si/wp-content/uploads/2023/07/01-Javni-nate%C4%8Daj-Mladi-za-napredek-Maribora-2024-podpisan.pdf